Zimski regres je nova pravica, ki jo uvaja Zakon o izplačilu zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, sprejet v DZ 11.11.2025
Višina zimskega regresa znaša polovico minimalne plače v Republiki Sloveniji, kar za leto 2025 pomeni 638,86 EUR bruto, in mora biti izplačana v denarni obliki.
Za delavce, ki opravljajo delo s krajšim delovnim časom, se regres sorazmerno zmanjša, razen če delavec dela krajši čas po 67. ali 67.b členu ZDR-1 (npr. v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zdravstvenem zavarovanju, starševskem varstvu ali kot delavec pred upokojitvijo).
Delodajalec mora izplačati zimski regres najpozneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja za plačo za mesec november tekočega leta t.j. 18.12.2025, pri čemer se za leto 2025 določa nekaj izjem:
- Za leto 2025 bo pod določenimi pogoji možen zamik izplačila do 31. marca 2026 že na podlagi zakona. Do 18. decembra 2025 bo treba izplačati najmanj ¼ zimskega regresa, preostanek pa do 31. marca 2026.
Če je rok za izplačilo zimskega regresa dela prost dan, se zimski regres izplača najpozneje prvi naslednji delovni dan.
Če se zimski regres za posamezno leto izplača v dveh ali več delih, se ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela zimskega regresa za to leto ugotovi celotna višina zimskega regresa in izvrši obračun prispevkov za socialno varnost od posameznih delov zimskega regresa.
Normiranci od 2026
Zavezanec lahko pri ugotavljanju davčne osnove davčnega leta upošteva normirane odhodke v višini, določeni v 59. členu ZDoh-2, če priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, če je od izstopa iz sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ali od prenehanja opravljanja dejavnosti preteklo več kot pet davčnih let, pri čemer se davčno leto prenehanja opravljanja dejavnosti ne upošteva, in pod naslednjimi pogoji:
− če v davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo 50.000 eurov, ali
− če v davčnem letu pred tem davčnim letom njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo 120.000 eurov in je bil zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev, in ni z drugimi določbami tega člena ali zakonom drugače določeno.
Izstop iz sistema:
če povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih davčnih let presega:
− 120.000 eurov in je bil v teh dveh predhodnih davčnih letih v posameznem davčnem letu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev,
− 50.000 eurov in v teh dveh predhodnih davčnih letih v posameznem davčnem letu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev,
− 85.000 eurov in ne izpolnjuje pogojev iz prve in druge alineje tega odstavka,
− 120.000 eurov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva, če je zavezanec iz šestega odstavka tega člena
Stopnja dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo
- če je bil zavezanec v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev, po stopnji:
| Če znaša davčna osnova, za leto za katero se izračunava dohodnina, v eur |
znaša dohodnina v eurih |
|
nad do
|
|
|
72.000
|
20 %
|
|
72.000
|
14.400 + 35 % nad 72.000
|
− če zavezanec v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev, po stopnji
| Če znaša davčna osnova, za leto za katero se izračunava dohodnina, v eur |
znaša dohodnina v eurih |
|
nad do
|
|
|
33.000
|
20 %
|
|
33.000
|
6.600 + 35 % nad 33.000
|
- Ne glede na prejšnji odstavek se za zavezance iz šestega odstavka prejšnjega člena dohodnina za davčno leto izračuna od davčne osnove, ugotovljene v skladu z določbami III.3. poglavja ZDoh-2, na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva, po stopnji:
| Če znaša davčna osnova na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva, za leto za katero se izračunava dohodnina, v eur |
znaša dohodnina v eurih na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega
gospodinjstva |
|
nad do
|
|
|
72.000
|
20 %
|
|
72.000
|
14.400 + 35 % nad 72.000
|
- Dohodnina, izračunana po stopnjah iz tega člena, se šteje za dokončni davek.
Zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.